Ste na TV zaslonih že opazili naš novi TV oglas z znamini slovenskimi influencerji?

Ogledate si ga lahko tudi tukaj.

Najnovejši član skupine Magnesium-Diasporal – Magnesium-Diasporal DEPOT – je prejel patent.

Magnesium-Diasporal DEPOT je 2-fazni magnezij v kombinaciji z vitamini B1, B2, B6 in B12. Vsebnost magnezija je razdeljena v dve fazi oziroma dva sloja tablete, ki delujeta po načelu hitrega in dolgoročnega sproščanja (takojšnja in dolgotrajna faza).

Magnezij in vitamini B kompleksa pripomorejo k soočanju z intenzivnim stresom v vsakodnevnem življenju. Magnezij prispeva k delovanju mišic. Tiamin (B1), riboflavin (B2), vitamina B6 in B12 prispevajo k delovanju živčnega sistema ter k sproščanju energije pri presnovi.

Tablete imajo dvofazno sproščanje: magnezij, vitamina B2 in B12 v takojšnji fazi ter magnezij in vitamina B1 ter B6 za nekaj urno počasno sproščanje.

*Številka patenta: (EP/SI 3459531)

Ne le športniki, vsi ga potrebujemo.
Magnezij velja za odlično pomoč pri mišičnih krčih, zato po njem pogosto posegajo športniki po večjih naporih. A dejstvo je, da je magnezij četrti najpogostejši mineral v človeškem telesu in je tudi življenjsko pomemben. Prispeva namreč k normalnemu delovanju mišic in živčnega sistema. Ker telo ni sposobno samo proizvajati magnezija, ga moramo vanj vnašati s prehrano. Zaradi slabih prehranjevalnih navad sodobnega človeka je pomanjkanje magnezija zelo pogosto.

Magnezij v prehrani
V rastlinskih in živalskih živilih je magnezij sicer zelo razširjen, vendar je njegova vsebnost zelo različna. Visok delež magnezija vsebujejo stročnice, zelenolistna zelenjava, proizvodi iz žitnih zrn. Kljub raznovrstni prehrani se lahko zgodi, da pride do primanjkljaja. Namreč prekomeren stres preprečuje učinkovito absorbcijo magnezija v telo. Tudi uživanje alkohola in jemanje nekaterih zdravil lahko vodi v primanjkovanje magnezija. Težave zaradi pomanjkanja magnezija so značilne tudi za nekatere kronične bolnike in starejše, saj se z leti upočasni absorbcija koristnih snovi iz hrane.

Znaki, ki kažejo manko magnezija
Kadar ste utrujeni, napeti, razdražljivi in se težko skoncentrirate, je zelo verjetno kriva prav premajhna količina magnezija v telesu. Takrat posezite po prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo magnezij. Ta se običajno dobi v dveh oblikah – kot magnezijev oksid ali kot magnezijev citrat. Ker se organsko vezan magnezij v obliki citrata zelo dobro absorbira v celice, kjer potekajo biokemični procesi, ima številne blagodejne učinke, predvsem na mišice in tkiva. Magnezijev oksid, anorganska oblika magnezija, ki se zelo slabo absorbira, pa se običajno rabi za čiščenje debelega črevesa. Priporočljivo je tudi, da prehranska dopolnila z magnezijem kupujete v lekarni, kjer je kakovost na prvem mestu.

Magnezij je zelo pomemben za zdravje in dobro počutje, saj sodeluje v več kot 300 procesih v telesu. Ta mineralna snov, ki uravnava skupno delovanje mišic in živcev, zaradi sproščujočega učinka velja za “mineral notranjega miru”. Magnezij prispeva k trdnosti kosti in igra pomembno vlogo pri celični delitvi in pri obnavljanju celic. Poleg tega deluje na hormonski sistem in uravnava zagotavljanje energije v organizmu. Na kratko: magnezij je vsestranski za zdravje! Da bi lahko bili v življenju polni zagona in moči, je treba paziti na dobro oskrbo z magnezijem. Vendar pa potrebe telesa niso vedno enake: posebne življenjske situacije zahtevajo povečano dodajanje magnezija. Za dobro počutje žensk je ključna pravilna oskrba z magnezijem v posameznem življenjskem obdobju.

Ženska v 30. letih
Ženske, stare okoli 30 let, so zaključile študij ali pa že dosegle prve uspehe v službi. Postavljajo si tudi smernice za ureditev zasebnega življenja: številne si želijo otroka, kariera se v vrstnem redu prioritet postavi za družino. Zelo lepo je tudi veselo pričakovanje otroka: vsaka nosečnost pa terja visoko zmogljivost telesa. Otrok v trebuhu bliskovito raste in presnova nosečnice se spreminja. To vodi med drugim tudi do približno 25 odstotkov povečanega izločanja magnezija prek ledvic, zaradi česar se potreba po magneziju med nosečnostjo povečuje. Ginekologi bodočim mamicam priporočajo dodatno uživanje magnezijevega preparata, da pokrijejo povečane potrebe po magneziju. Še nerojeni otrok magnezij nalaga v svojem organizmu. Predvsem proti koncu nosečnosti lahko pomanjkanje magnezija vodi do predčasnih popadkov. Če ženska doji, pa so njene potrebe po magneziju še povečane.

Ženska v 40. letih
Ženske, stare okoli 40, so sredi življenja: veliko se jih vzpenja proti naslednji stopnji na poti poklicne kariere in/ali skrbi za otroke in gospodinjstvo. Dvojna obremenitev sodobne ženske v vsakodnevnem vrvežu deluje na živce – pogosto s posledicami za zdravje: napetost, notranji nemir, nespečnost ali glavobol so le nekateri od tipičnih simptomov stresa. Poleg vseh ostalih težav, ki jih prinaša, pa je stres še “kradljivec magnezija”. V tem začaranem krogu velja magnezij kot “antistresni mineral”, ki ga v težavnih časih telo še posebej nujno potrebuje. Magnezij vzdržuje normalno delovanje živčnega sistema in sprošča mišice.

Ženska v 50. letih
Ženske, stare okoli 50, se lahko spopadajo s hormonskimi spremembami v menopavzi, ki so pogosto povezane z navali vročine in težavami s spanjem. Številne tudi s polno paro opravljajo svoje delo v službi. In doma se otroci skozi puberteto pogosto razvijajo v prave male upornike. Ponovno je to zelo veliko vsega, kar mora ženska v tem življenjskem obdobju vzdržati. Ravno zato je dobra oskrba z “antistresnim mineralom” magnezijem tako zelo pomembna. Magnezij ne poskrbi samo za močne živce, spokojnost in dobro spanje, temveč tudi za močne kosti: po zaključeni menopavzi se tveganje za osteoporozo namreč skokovito poveča. Za preprečevanje izgube kostne mase ni dovolj samo pravilen vnos kalcija. Pri tvorbi kosti je vključen tudi magnezij, ki zagotavlja odločilen prispevek k trdnosti kosti. Več kot 60 % magnezija v telesu se shrani v okostju. Za ohranjanje zdravih kosti vse do visoke starosti bi morale ženske poleg vnosa kalcija skrbno paziti tudi na zadostno zalogo magnezija (300–400 mg vsak dan).

Ženska v 60. letih
Pri ženskah, starih nad 60, vse pogosteje v ospredje prihaja želja po uživanju življenja – kariera in skrb za otroke sta zdaj že za njo! Končno ima čas, da tudi sama aktivno poskrbi zase: se ukvarja s hobiji, se druži s prijatelji, potuje, se veliko giblje … Zaradi povečane aktivnosti mišic in povečanega potenja pri športu telo izgublja magnezij. Zaradi tega morajo vsi športno aktivni paziti na dobro oskrbo z magnezijem. Tipične tegobe, kot so srčno-žilna obolenja, pogosto zahtevajo uživanje zdravil (npr. tablete za odvajanje vode), ki vodijo tudi do povečanega izločanja magnezija prek ledvic. S starostjo prihaja tudi do pojemanja delovanja ledvic in tako se prek njih izgublja vse več magnezija. Če so poleg tega prisotne še bolezni, kot je na primer diabetes tipa II, ki s seboj prinaša tudi spremembe v delovanju ledvic, to še dodatno spodbuja pomanjkanje magnezija.

Zdrav način življenja, kamor sodi seveda tudi zdrav način prehranjevanja, je še posebej v nosečnosti ključen. Nosečnice namreč potrebujejo minerale in vitamine ne le zase, pač pa tudi za zdrav razvoj otroka. Predvsem morajo biti pozorne na folno kislino, jod in železo, saj se potrebe po njih v nosečnosti povečajo. Najboljše je seveda, če se že pred nosečnostjo pripravijo … Vedno seveda ni in ne more biti tako, dobro pa je vedeti, kaj in kako uživati, da bo nosečnost potekala brez težav ter da bo novorojeni otrok zdrav.

Folna kislina
Folno kislino je treba uživati vsaj do 12. tedna nosečnosti, in sicer 400 mikrogramov vsak dan, saj se v telesu ne nalaga, višek pa telo izloči. V primeru folne kisline je nujno uživanje prehranskega dodatka z aktivno folno kislino, saj je z običajno prehrano ne moremo zaužiti dovolj. Pomembna je pri razvoju zarodka, zlasti za razvoj osrednjega živčnega sistema, normalizacijo delovanja možganov in tvorbo rdečih krvnih telesc. Pomanjkanje folatov lahko povzroči nepravilno zaprtje nevralne cevi pri plodu. Posledice so lahko hude razvojne napake okostja in centralnega živčnega sistema. Živila, sicer bogata s folati, so brokoli, špinača, pomaranče, solata, jajca, jetra in kvas.

Železo
Železo je mineral, ki ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina ter pri delovanju nekaterih encimov. Med drugim prenaša kisik v posteljico in celice. V nosečnosti se potrebe po železu povečajo za približno 50 %. Nosečnice ga lahko dobijo z uživanjem temno zelene zelenjave, pustega rdečega mesa, fižola, leče, jajc, orehov, suhega sadja in žit, pa tudi v obliki prehranskih dodatkov. Če je pomankanje tako veliko, da vodi v slabokrvnost, je potrebno tudi zdravljenje s pripravki železa, ki jih predpiše zdravnik. Pomanjkanje železa lahko vodi v slabokrvnost, njene posledice pa so utrujenost, zmanjšana koncentracija, brezvoljnost, zmanjšana odpornost, omotica in bledica.
Maščobne kisline omega-3
Omega-3 maščobne kisline so pomembne za pravilen razvoj živčevja, možganov in očesne mrežnice ploda. Esencialne omega-3 maščobne kisline  so prisotne v žitih, oreščkih, zeleni zelenjavi, ribjem olju, ribah, sojinem in ogrščičnem olju, kiviju in jajcih. Pomanjkanje maščobnih kislin omega-3 lahko vodi do poporodne depresije, počasnejšega razvoja otroka, poveča pa se tudi možnost prezgodnjega poroda.

Magnezij
Potreba po magneziju se v nosečnosti poveča zaradi hormonskih sprememb nosečnice in hitre rasti ploda. Nosečnica vsak dan potrebuje med 300 in 350 mg magnezija. Zgodnji znak pomanjkanje magnezija v nosečnosti se kaže v mišičnih krčih, izrazito pomanjkanje magnezija pa lahko privede celo do prezgodnjega poroda. Težave se lahko pokažejo tudi  kot mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah, kot povečana razdraženost ali depresivno razpoloženje, vpliva pa tudi na pojav visokega krvnega tlaka in omotice. Največ magnezija vsebujejo oreščki, bučna in sončnična semena, stročnice, banane, kivi, koromač, krompir, riž in čokolada. Zaradi osiromašene prehrane se magnezij lahko nadomešča s prehranskimi dopolnili.

Vitamin B12
Nahaja se večinoma v beljakovinah živali, npr. v pustem mesu, ribah, jajcih in delno posnetem mleku. Zaradi tega morajo biti še posebej pazljive veganke in vegetarijanke. Posledice pomanjkanja vitamina B12, kot so slabokrvnost in njene posledice ter druge hematološke in metabolne motnje, se lahko pojavijo že med nosečnostjo, kasneje pa tudi pri otroku.

Jod
Potrebe po jodu se v času nosečnosti nekoliko povečajo, zato je priporočljivo zmerno soljenje hrane z jodirano soljo. Jod se sicer nahaja predvsem v mesnih in mlečnih izdelkih. Njegovo uživanje je pomembno za normalno delovanje ščitnice. Pri težavah s ščitnico je potreben posvet z ginekologom.

Kalcij
Potrebe po kalciju se med nosečnostjo sicer ne povečajo, a ga z običajno prehrano že tako izredno težko dovolj zaužijemo. Največ kalcija najdemo v mlečnih izdelkih, zeleni zelenjavi, ribah (predvsem v sardinah) in sojinih izdelkih.

Torej, kaj in kako jesti in kaj in koliko dodajati?
Poznamo kup »pravil« in »modrosti«, kaj nosečnica lahko je, česa nikakor ne sme in kaj absolutno mora. Tudi v tem prispevku ne boste našli absolutne resnice in natančnih navodil. Vsekakor pa je nujno, da bodoče mamice uživajo zdravo in raznovrstno hrano, pijejo dovolj tekočine, se stanju primerno rekreirajo … Svoje mesto pa imajo seveda tudi prehranski dodatki, ki jih je na trgu kar nekaj, zato se je o njihovem jemanju smiselno pogovoriti z osebnim ginekologom.

V sodelovanju z revijo Doktor

V širšem smislu prenajedanje pomeni, da posameznik zaužije več, kot porabi. Na ta način ustvarjen bilančni presežek energije se pri tistih, ki se pogosto prenajedajo, najenostavneje opazi v obliki odvečnega maščevja – tisti, ki preveč jedo, se seveda redijo.

Mirno lahko zapišem, da precejšnja večina ljudi v razvitem svetu uživa preveč hrane, ki je – vsaj kar se sestave tiče – tudi precej neprimerna. Nenazadnje so pravi »suhci« postali redkost, poleg tega se sploh ne spomnim primera iz svoje klinične prakse, da v izvidu ultrazvočne preiskave trebuha pri odraslem ne bi bila opisana zamaščena jetra. Da prenajedanje dolgoročno ni dobro za zdravje, pove tudi dejstvo, da je vsem najdalj živečim skupinam ljudi na svetu skupna zgolj ena lastnost: čeprav imajo zelo različne prehranske navade, jedo malo in skromno.

Vzroki in delitev prenajedanja
Za lažje razumevanje vzrokov lahko prenajedanje delimo v aktivno in pasivno. Pri aktivni obliki posameznik zavestno zaužije več hrane, kot jo potrebuje, pri pasivni obliki pa bi morda vnos sicer bil primeren za posameznika, ki se dovolj giblje, a zaradi sedečega načina življenja vseeno tvori presežek energije.
Aktivna oblika prenajedanja je lahko socialno in kulturno pogojena: v nekaterih – predvsem manj razvitih – družbah je debelost cenjena, saj odraža blagostanje. V zahodnem svetu je aktivna oblika prenajedanja predvsem posledica uspešnega marketinga, ki iz nas dela požrešne potrošnike. Načinov, kako se to doseže, je precej; najenostavnejši je v širši družbi spodbuditi določeno mero  nezadovoljstva, kar večina posameznikov rešuje s prekomernim potrošništvom, s katerim gre z roko v roki tudi prenajedanje. Da se to v resnici dogaja, ni težko preveriti. Koliko novic, ki jih vsakodnevno slišite, je pozitivno naravnanih in v nas spodbujajo optimizem, umirjenost in zadovoljstvo?

Praznovanja
Priložnostno prenajedanje (razne proslave in podobno) samo po sebi ni problematično, če ni pretirano pogosto, da bi ustvarilo nepotreben presežek. Ključno dodatno težavo v razvitem svetu predstavlja predvsem že omenjeni sedeči življenjski slog, zaradi katerega je večina že sama po sebi podvržena pasivnemu prenajedanju; če k temu prištejemo še priložnostna aktivna prenajedanja, je vzrok pretirane debelosti povprečnega posameznika jasen kot na dlani.

Alkohol
Glede na širšo družbeno sprejemljivost je prenajedanju vse prepogosto pridruženo prekomerno uživanje alkohola. Res je, da zmerno uživanje alkohola širše gledano ne pušča trajnih zdravstvenih posledic (čeravno ni povsem jasno, katera je tista prava »varna« mera), vendar je prenajedanju po navadi pridruženo povsem nekritično uživanje bistveno prevelikih količin alkohola. Poleg tega, da ta močno pripomore k povečanju bilančne vsote energije, pomeni tudi bistveno večje tveganje za zdravje kot samo prenajedanje.

Kaj lahko storimo
Odgovor je seveda jasen: jejmo manj, gibajmo se več. To vemo vsi. Težava je v tem, da družbena klima zaradi splošne potrošniške naravnanosti posameznika pravzaprav »sili«, da nadaljuje v starem slogu. Ko enkrat debelost pokaže svoj pravi, grdi obraz in telesu povzroči nepopravljive posledice, je pogosto že prepozno. Zaradi debelosti uničeni sklepi, presnovno sprožene bolezni, kot sta arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen, okvare ledvic, žilni zapleti in še bi lahko naštevali. Dramatični zasuki v načinu življenja so težje izvedljivi, sami po sebi precej stresni in jih je zategadelj težje vzdrževati. Kot pri vseh velikih in pomembnih rečeh se tudi te težave lahko lotimo po korakih; enotnega recepta, ki bi ustrezal vsakomur, ni. Nekaterim je lažje omejiti količino vseh obrokov, spet drugim je manj stresno, če negativno energijsko bilanco enostavno ustvarjajo tako, da kakšen dan ali dva v tednu ne uživajo nič drugega kot sadje, kar se vsekakor obnese. Večini bi zadoščalo, če bi omejili število obrokov na tri obroke na dan, nekoliko zmanjšali velikost posameznega obroka (predvsem količino zaužitih sestavljenih ogljikovih hidratov – krompirja, kruha in testenih) ter pazili, da po šesti uri zvečer ne bi več jedli. Če bi temu dodali še uro vsakodnevne hoje, bi bili v povprečju veliko bolj zdravi in zadovoljni.

V sodelovanju z revijo Nika (dr. Aleksandra Visnovič Poredoš)

Zaradi sodobnega načina življenja, nezdravih razvad, industrijsko predelane hrane, intenzivne kmetijske proizvodnje ter spremenjene sestave zgornje plasti zemlje, ki je posledica kislega dežja, naša prehrana prepogosto ne vsebuje dovolj hranilnih snovi. Takšnih živil še več kot po navadi zaužijemo med prazniki, zaradi česar se v povprečju zredimo za 1,5 kg, v telesu pa se obenem poruši pH-ravnovesje. S pravilno prehrano ga lahko zopet vzpostavimo ter naredimo veliko uslugo svojemu zdravju.

Kaj je zakisanost?

Naše telo teži h kislinsko-bazičnemu ravnovesju. Ugotavljamo ga z vrednostjo pH, na katero vplivajo snovi, ki jih zaužijemo. Naravni pH telesa je rahlo bazičen. Uravnavamo ga z živili, ki vsebujejo dragocene mikroelemente in bazične minerale, kot so magnezij, kalij in kalcij. Kadar v telo vnesemo preveč beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, premalo pa vlaknin, sadja, zelenjave in vode, se ravnovesje zaradi močnega kislinskega učinka poruši. Visokokalorična hrana ne daje občutka sitosti. Obleži nam v želodcu ter povzroči napihnjenost, želodčne krče in zaprtje. To stanje imenujemo zakisanost.

Kako vpliva na telo

Zakisanost zavira normalno delovanje celic ter slabi kardiovaskularni in prebavni sistem, mišice, kosti, kognitivne funkcije. Negativno vpliva na naše počutje – smo utrujeni, malodušni, razdražljivi –, videz (koža, lasje) in imunsko odpornost. Bolj smo dovzetni za bolečino in izpostavljeni tveganjem za nastanek vnetij in drugih kroničnih obolenj. Ker iz hrane ne dobimo dovolj hranljivih snovi, jih telo črpa iz lastnih zalog mineralov v mišicah in kosteh.

Kako si lahko pomagamo

Da si opomoremo od praznikov, ko smo svoj organizem obremenili s sicer okusnimi, a težkimi jedmi, in se naučimo zanj bolje poskrbeti na vsakodnevni ravni, zadostuje že nekaj preprostih sprememb, ki jih vnesemo v svoje prehranske navade. Namesto predelane in vložene hrane ter obiska restavracij, zlasti tistih s hitro prehrano, večkrat posezimo po svežem sadju in zelenjavi, pijmo dovolj vode – za bazičen učinek ji dodamo limonin sok – in živila pravilno kombinirajmo. Izognimo se kombinacijam škroba in beljakovin, dveh škrobnih živil, sadja in škroba ter sadja in zelenjave. Omejimo vnos soli, kave, kruha, alkohola, riža, kosmičev, peciva, krompirja, mesa, mlečnih izdelkov ipd. Kislinsko-bazično ravnovesje in s tem uravnotežen pH namreč dosežemo s pravilnim razmerjem živil z bazičnim (80 %) in kislinskim (20 %) učinkom. Ustrezno prehrano lahko dopolnite tudi s prehranskimi dopolnili. Vaše telo bo spet delovalo tako, kot mora, pa tudi počutili se boste veliko bolje in – lažje.

V pomoč vam je lahko tudi knjižica z recepti, ki jo naložite TUKAJ.

Kislinsko-bazično ravnovesje v telesu je izredno pomembno za pravilno delovanje vseh organskih sistemov, a ga kljub temu zanemarjamo. In si nehote delamo veliko škodo, kajti zakisanost, ki je posledica kislinsko-bazičnega neravnovesja, je povezana s pojavom številnih bolezni.

Če želimo ustvariti zdravo okolje za vse celice v našem telesu, potrebujemo ustrezno kislinsko-bazično ravnovesje, torej pH. Toda velika večina zahodnega sveta, industrializiranih držav, trpi zaradi preobremenjenosti telesa s kislinami. Zaradi zakisanosti, torej. Učinek posameznih živil na pH vrednost telesa je tako ključen: nekatera telo zakisajo, druga pa ustvarjajo baze, ki nevtralizirajo škodljive kisline. Toda značilna sodobna dieta je žal sestavljena iz živil, ki ob presnovi v telesu tvorijo kisle ostanke in tako povzročajo zakisanost, medtem ko alkalna oziroma bazična živila, kot sta sadje in zelenjava, uživamo v premajhnih količinah. Da je mera polna, pogosto kadimo, uživamo preveč kave, čaja in alkohola ter tako še spodbujamo zakisanost, poleg tega pa nas preganja še stres in ne vzamemo si časa za rekreacijo, zato so zdravstvene posledice povsem pričakovane.

Znaki zakisanosti
Najpogostejši in največkrat tudi prvi znak zakisanosti, je nenehna utrujenost. Z zakisanostjo pa je lahko povezana tudi vrsta drugih bolezni in težav: prevelika telesna teža, alergije, preobčutljivosti za nekatera živila, motnje razpoloženja, glavoboli, migrene, težave z zbranostjo in spominom, zmedenost, vrtoglavica, previsoka raven holesterola, osteoporoza, bolezni ledvic, vaginalne okužbe, težavne menstruacije, impotenca, neplodnost, bolezni prostate, srbenje zadnjika, pogoste okužbe sečil, težave pri odvajanju vode (tudi nujno uriniranje), sluz v dihalih, nenehno kašljanje, boleče grlo in ušesa, astma, težave z vidom, vse vrste težav s kožo in celo rakave bolezni ter splošno zmanjšana odpornost.

Decembrske pojedine in zakisanost
V času praznikov se večkrat pregrešimo pri hrani in pridobimo kak dodaten kilogram. Ne pozabite, tudi alkohol je tisti, ki deluje izredno kislo. Če ste se po novoletnih praznikih utrujeni vrnili na delovno mesto, je vaše telo lahko zakisano.

Zakisanost tako lahko škoduje vsem pomembnim sistemom v telesu. Ko se telo zakisa, je dovod kisika in hranilnih snovi v celice vse manjši, zato celice ne morejo izločati odpadnih snovi, ki se posledično nalagajo. Naši predniki takšnih težav najverjetneje niso imeli, saj so uživali veliko sadja, zelenjave, oreščkov in semen ter tako v organizem vnesli veliko kalija, magnezija in kalcija – torej vse tisto, kar moramo uživati tudi danes, da vzdržujemo notranje kislinsko-bazično ravnovesje in preprečujemo zakisanost. To lahko preprečujemo z izogibanjem živilom, kot so bela moka, beli sladkor, gazirane pijače, sladkarije in nezdravi prigrizki, ocvrte jedi, alkohol, kava, vsa industrijsko predelana hrana, salame, soja, svinjina, govedina, piščančje meso. Za preprečevanje zakisanosti in ohranjanje ustreznega pH, pa uživamo čim več sadja in zelenjave, predvsem, ananasa, belušev, buče in bučnih semen, čebule, redkve, hrena, ingverja, jagod, kakija, kivija, ohrovta, kolerabe, kostanja, limonovega soka, limete, lubenice, malin, melone, rdeče paprike kot začimbe, zelene, sladkega krompirja, robidnic, peteršilja, pasternaka, pomaranče, pasternaka, papaje, paprike, morske soli.

V pomoč pri razkisanju vam je lahko tudi knjižica z recepti, ki pomagajo k kislinsko-bazičnemu ravnovesju, ki jo lahko naložite TUKAJ.

Če ste odgovorili z DA, je vaš organizem verjetno zakisan. Ali ste vedeli, da tudi potica in alkohol zakisata organizem? Januarja je čas za detox oziroma razkisanje.

Praznično prenajedanje

V času praznikov se ljudje sprostijo tudi pri hrani. Uživajo preveč hrane, preveč nezdrave hrane, pogosto pa ob tem zaužijejo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. Že same priprave na praznike nas pogosto obremenjujejo, kar seveda vpliva tudi na našo prebavo. Svoje pa doda še nenehno prehranjevanje, prenajedanje, saj mora med prazniki želodec prebaviti kakšen kos mesa preveč, alkohol, jedi, ki vsebujejo veliko maščobe in sladkorja. V povprečju se med prazniki zredimo za 1,5 kg.

Jedi z veliko kalorijami imajo majhen volumen, želodec se ne napolni zlahka, zato želodčna in črevesna stena ne pošljeta signala, da sta želodec in črevo polna. Zaradi tega naravni občutek polnosti želodca zataji. Hrana, ki ima veliko maščobe in sladkorja, vsebuje malo balastnih snovi (vlaknin), kar negativno vpliva na prebavo in lahko nemalokrat vodi do zaprtja. Občutek imamo torej, da nam je hrana obležala v želodcu, pojavijo se napihnjenost, napenjanje, krči in bolečine v želodcu, kislo spahovanje, vračanje želodčne kisline nazaj v požiralnik (refluks), zaprtje … Pri ljudeh, ki imajo težave z žolčnimi kamni, se lahko pojavijo krči, bolečine, slabost, bruhanje, simptomi, podobni zgagi, slaba prebava, napenjanje, spahovanje.

Za zakisanost ste že slišali
O zakisanosti govorimo, ko naše telo vsebuje preveč kislin. Zakisanost se pojavi, ko naša pljuča in ledvice ne zmorejo vzdrževati pH vrednosti v ravnovesju. Pri zakisanosti gre za porušeno kislinsko-bazično ravnovesje v telesu. To ravnovesje je pogosto porušeno zaradi oslabljene telesne zmožnosti odstranjevanja kislih odpadkov, ki ves čas nastajajo pri presnovnih procesih v naših celicah.
Če želimo biti zdravi, mora biti naše telo v stanju kislinsko-bazičnega ravnovesja (s kisikom nasičena arterijska kri je za optimalno zdravje nekoliko bazična, njena pH vrednost je med 7,365 in 7,45). Celice za svoje pravilno delovanje jemljejo življenjsko potrebne hranilne snovi in kisik iz krvnega obtoka, obenem pa izločajo celične odpadke. Obe nalogi lahko optimalno opravljajo le, če je telo v rahlo bazičnem stanju.

Kakšni so znaki oziroma posledice zakisanosti?
Kronična utrujenost, kronično pomanjkanje energije, slabo razpoloženje, depresija, nervoza, mrzle roke in noge, nagnjenost k okužbam, motnje spanja, nespečnost, zmanjšana sposobnosti koncentracije, slab spomin, spremembe na koži (akne, razni izpuščaji), občutljivi zobe (zlasti na sladko in mrzlo), vnetju dlesni, slab zadah, izpadanje las, krhki nohti, mišični krči, razne oblike bolečin (išias, revmatizem), migrene, celulit, diabetes, bolezni srca in ožilja, prebavne težavah, alergije, težave s ščitnico …

Kako si pri zakisanosti lahko pomagamo sami?
Da bomo v dobri formi, moramo pri prehrani najti ravnovesje med vnosom kislih in bazičnih snovi. Idealna kombinacija za uravnotežen pH je 80 odstotkov živil z bazičnim in 20 odstotkov s kislinskim učinkom. Dobro je slediti tudi naslednjim priporočilom:

• Sadja in zelenjave ne smete uživati hkrati (povzročata zmerno kislost). Sveže sadje se v tankem črevesju hitro prebavi (75–90 minut), medtem ko lahko razgradnja nekaterih vrst zelenjave traja tudi do tri ure.
• Sadja in hrane, ki vsebuje škrob, ne zaužijte skupaj, saj bo prišlo do fermentacije v želodcu in nastanka zmerno kislega okolja.
• Škrob in zelenjava se odlično ujemata, zato so zelo priporočljive kombinacije riža ali krompirja s kuhanim brokolijem, korenjem ali čebulo. Ne kombinirajte pa v enem obroku dveh škrobnih živil, kot sta krompir in riž.
• Škroba in beljakovin ni priporočljivo kombinirati, saj ustvarjajo močno kislost. Škrob in beljakovine se neprebavljeni zadržujejo v želodcu in črevesju, dokler se ne začne proces gnitja, pri čemer nastaja zelo kislo okolje, ki ustvarja odlične razmere za razvoj bakterij in bolezni.

V pomoč so tudi prehranska dopolnila Basica
Izdelki Basica vsebujejo dovolj bazičnih mineralov in mikroelementov, da razkisajo naše telo. Bazične snovi v izdelkih Basica so organske snovi v obliki citratov, ki se vsrkajo šele v tankem črevesju in imajo zelo visoko biološko razpoložljivost. Citrati imajo izjemno sposobnost nevtraliziranja presežka kislih presnovkov in zato učinkovito pomagajo pri vzpostavitvi kislinsko-bazičnega ravnovesja. Govorimo o mineralih, kot so cink, kalcij, magnezij, natrij, železo, baker, krom, selen. Izdelki Basica stabilizirajo kislinsko-bazično ravnovesje, zmanjšajo utrujenost in izčrpanost, podpirajo duševno vitalnost ter zagotavljajo energijo in novo moč. Več o najnovejšem izdelki Basica Vital pur, ki jo lahko mešate tudi v hrano ali pijačo, preberite TUKAJ.

Jesen in zima sta letna časa, v katerih so najpogostejša različna obolenja. Po navadi jih staknemo v stiku z drugimi ljudmi. Na njih so še posebej občutljivi otroci, saj še nimajo popolnoma razvitega telesnega obrambnega mehanizma. Zaradi njegovih nepravilnosti in pomanjkljivosti so tako bolj izpostavljeni okužbam.

Tudi zato po vrtcih in šolah rade razsajajo prave epidemije. Po najnovejših raziskavah otroci na leto staknejo kar od šest do osem okužb, ki trajajo med sedem in deset dni in so glavni razlog za obisk pediatra. Da jih preprečimo, lahko posežemo po pripravkih za krepitev odpornosti, do katerih pa so številni starši še vedno skeptični, saj menijo, da njihova sestava bolj ustreza organizmu odraslih kot otrok, kar sicer delno drži, vseeno pa na trgu najdemo tudi izjeme.

Pomen »črevesne komponente«

Eden od pojavov, ki zavira odpornost otrok, je poleg njihovega že tako nepopolnega imunskega sistema tudi oslabljena črevesna flora, ki je posledica prepogoste uporabe antibiotikov. Otroci so zato občutljivi na nenadne nižje temperature, znak za preplah pa sta kašljanje in piskajoče dihanje. Ker se bolezen lahko nato razširi tudi na ostale družinske člane, je prav, da ukrepamo.

Vitamin D

K urejanju črevesne flore in tako delovanju imunskega sistema učinkovito pripomore tako imenovani sončni vitamin, vitamin D, in sicer z vzdrževanjem serumske koncentracije kalcija in fosforja, ki spodbuja njuno absorpcijo v črevesju. »Sončni« ga imenujemo zato, ker se ob sončni svetlobi in vplivu UVB-žarkov lahko sintetizira tudi v koži. Topen je v maščobi, najdemo pa ga v dveh oblikah: D2 (rastlinski izvor) in D3 (živalski izvor). Prispeva tudi k zdravju kosti, zob, mišic, k ustrezni količini kalcija v krvi ima vlogo pri delitvi celic.

Krpanje zalog

Iz hrane in od sonca pa vitamina D žal ne dobimo dovolj, zato moramo manko nadoknaditi s prehranskimi dopolnili. Če ga primanjkuje, se lahko pri dojenčkih in majhnih otrocih razvije rahitis, odraslim pa se začnejo razgrajevati kosti – spontano se lahko celo zlomijo. V starosti lahko zbolijo za osteoporozo. Hkrati se občutno zmanjša absorpcija kalcija. Blagi znaki pomanjkanja vitamina D so izčrpanost ter bolečine v mišicah in kosteh. Multivitaminska in multimineralna prehranska dopolnila z vitaminom D, ki bodo optimalno učinkovala le, če poskrbimo še za ustrezno prehrano z veliko sadja in zelenjave, za kakovosten spanec in gibanje na svežem zraku, so tako priporočljiva zlasti za dojenčke, otroke, nosečnice in doječe matere, sploh v prehodnih obdobjih ali ko kdo od naših znancev ali bližnjih že zboli, pa pridejo prav celi družini.

V sodelovanju z Delo, d.d.