Približno 40 odstotkov Nemcev redno trpi za krči v mečih, ki se običajno pojavijo ponoči in nenadoma vržejo iz mirnega spanca. Za tem se pogosto skriva  pomanjkanje magnezija. Ko se to pomanjkanje magnezija izravna, se težave hitro izboljšajo. Spodnji nasveti vam bodo v pomoč za hitro olajšanje pri akutnih primerih:

SOS-nasvet 1: Gibanje razbremenjuje

Krči v mečih se večinoma pojavijo ponoči. Da bi se hitro znebili bolečine, je najbolje vstati in hoditi po sobi. Ali pa v ležečem položaju nogo popolnoma iztegniti in z rokami prste na nogi rahlo povleči proti sebi. Z gibanjem se razbremeni utrjene mišice.

SOS-nasvet 2: Napolnite zalogovnik magnezija

Vzrok za boleče napade krčev je pogosto nezadostna oskrba telesa z magnezijem. To povečuje razdražljivost živcev in mišic. Boleča napetost v spodnjem delu noge se pojavi, ko se nivo magnezija v krvi zniža. Za nadomestitev pomanjkanja magnezija je potrebno vsaj 4 tedne uživati mineralno snov v visokih odmerkih – več na www.magnezij.si

SOS-nasvet 3: Toplota sprošča

Krči v mečih so zapleteni: mišica brez opozorila nenadoma otrdi. Napad običajno traja nekaj časa, preden se mišica ponovno sprosti in bolečina mine. Toplota lahko ta proces pospeši: oprhajte meča s toplo vodo, pod noge si podložite termovko z vročo vodo ali ogreto blazino s polnilom, ki zadržuje toploto. Toplota namreč sprošča in pospešuje prekrvavitev.

SOS-nasvet 4: Masaža dobro dene

Nočni krči v mečih so zelo neprijetni: prizadeti se predrami iz mirnega spanca in se zgrabi za meče, ki je boleče otrdelo. Masaža pogosto izboljša simptome. Mišice zato vedno obdelujte z rahlim pritiskom. To bo spodbudilo prekrvavitev in sprostilo tkivo.

SOS-nasvet 5: Izvajajte pritisk

Ob krču v mečih si prizadeti želi samo eno: da bi bolečina čim prej minila. Pri napadu si lahko pomagate na tak način: s palcem čvrsto pritisnite na točko, iz katere izhaja otrdelost. Tiščite deset sekund, nato popustite. Ponavljajte to tako dolgo, dokler se mišica ne sprosti.

Kako se lahko uravnava sečna kislina?

Približno 20% prebivalcev v Nemčiji ima povišane vrednosti sečne kisline. Prof. dr. Jürgen Vormann, vodja Instituta za Preventivo in Prehrano v Münchnu, je v članku opisal, da ima koncentracija sečne kisline pri pojavu putike zelo važno vlogo. Pri tem je udeleženih več dejavnikov in sicer  nagnjenost k obolenju za putiko in prehrana. Pri pogostem dnevnem uživanju mesa v obroku pride do povišanja beljakovinskih spojin, takoimenovanih purinov. Purine vsebuje meso in zaznavno vplivajo na povišanje sečne kisline. Pri nenadni bolečini velikega palca na nogi ali pri pojavu alarmnih znakov na drugih delih telesa,  prihaja do tvorbe kristalov, ki se odlagajo v sklepe prstov na rokah in nogah.

Kako lahko uravnavamo koncentracijo sečne kisline? Najprej omejimo  prekomerno uživanje količine mesa v obroku. Hkrati omejimo ali celo izločimo uživanje stročnic ali školjk in rakov, ki vsebujejo visoke koncentracije purina.

Bazična prehrana in dodajanje bazičnih mineralov (kot je Basica) prispevata k nevtralizaciji odvečnih kislin. Tako pomagamo organizmu izravnati kislinsko-bazično ravnotežje. Nevtralizacija kislin je zaželjena, ker se kristali lahko tvorijo in odlagajo samo v stanju zakisanosti in povzročajo bolečine. Danes je znano, da tudi citrati podpirajo izločanje purinov.

Viri: 20 % Nemcev = Nemška Liga za putiko
Prof. Vormann: IPEV – Institut za  Preventivo in Prehrano

Magnezij spada k življenjsko potrebnim mineralnim snovem. Igra kot faktor v več kot 300 encimih ključno vlogo pri različnih procesih presnove. Vsi procesi, ki so odvisni od energije se brez njega ne bi mogli odvijati v našem telesu. Poleg tega je odgovoren za prenos dražljajev v mišičnih in živčnih celicah in tako omogoča nemoteno (brezhibno) delovanje celotnega mišičnega aparata..  Pomanjkanje magnezija lahko vodi do nepravilnega delovanja srca (Ekstrasistole) in do motenj v  srčnem ritmu. Pri 150.000 ljudeh v Nemčiji na leto je „nenadna smrt“, ki je posledica motnje v ritmu srca, najpogostejša oblika smrti.  Prof. Jürgen Vormannn pravi: „Dokazano je, da predstavlja pomanjkanje magnezija povišano tveganje smrti zaradi odpovedi srca, kot kažejo raziskave v ZDA in Nemčiji“.

Magnezij ne nastaja v telesu, ampak ga telo lahko sprejme s hrano. Do pomanjkanja magnezija pride ob nepravilni prehrani, ko zaužijemo premajhne količine zelenjave, sadja in  stročnic.

V Nemčiji 56,4% žensk v starosti med 14 do 18 let uživa premalo magnezija.  Določena obolenja, stres, nosečnost ali telesna obremenjenost (napori) lahko vodijo do pomanjkanja magnezija.

Nemška zveza za prehrano priporoča dnevni odmerek 300 do 400 mg magnezija za preprečevanje pojava pomanjkanja magnezija. Če ne zaužijemo s hrano priporočenih dnevnih količin magnezija, potem ga je priporočljivo vnesti preko magnezijevega citrata. Magnezijev citrat je organska oblika magnezija, ki je prisoten v sadju in zelenjavi. Primerjalno kaže magnezijev citrat najvišjo biološko razpoložljivost, se izredno dobro resorbira ter hitro vodi do zaznavno povišane koncentracije magnezija v krvi. Več na magnezij.si

Vir: Institut für Prävention und Ernährung: www.ipev.de

Uvod

Že v antičnih časih so poznali, pomen načina življenja in prehrane ter njihov vpliv na zdravje, saj se je od takrat ohranil pregovor, da »je človek to, kar jé«. Žal je veliko tega znanja iz starih časov v moderni dobi visoke tehnologije šlo v pozabo. Medtem pa so raziskave pokazale, da je porušeno kislinsko-bazično ravnotežje najpogostejše posledica obremenitve organizma s prehrano, ki povzroča povečano tvorbo kislin v telesu. Telo ima na razpolago sicer lastne mehanizme nevtralizacije odvečnih kislin, vendar je njihova sposobnost omejena glede na količine zaužite beljakovinske in ogljikohidratne hrane.

Kisline in baze je definiral leta 1923 danski kemik Brönstedt in sicer kisline kot snovi, ki oddajajo protone (pozitivno nabite H ), medtem, ko so baze snovi, ki sprejemajo protone. Enota za kisline ali baze je pH vrednost, ki znaša od 1 do 14, kjer je 1 najmočnejša kislina in 14 najmočnejša baza. Nevtralna tekočina ima vrednost 7, kar pomeni, da pri tej vrednosti ni presežka ne bazične in ne kisle spojine.

Pri normalno zdravem organizmu je stanje v rahlem bazičnem stanju. V različnih delih
telesa oz. organih je vrednost pH različna, ker je v vsaki fazi presnove v posameznem organu
potrebna različna koncentracija kislin za optimalen potek funkcije posameznih organov. Tako
imamo v želodcu skrajno kisle pogoje, medtem ko ima kri zdravega človeka pH vrednost med
7,35-7,45 PH vrednosti pod 7,0 ali nad 7,8 vodijo v smrt organizma.

Splošno o kislinsko-bazičnem ravnotežju

Razmerje med kislinami in bazami je izredno pomembno za vse presnovne procese v telesu. Za normalno delovanje presnove je neobhodno potrebno uravnano kislinsko-bazično ravnotežje, ki je odgovorno za normalno strukturo in funkcijo beljakovin, prepustnost celične membrane,porazdelitev elektrolitov ter nemoteno delovanje medceličnine ali vezivnega tkiva. To je največji organski sistem, ki ima značilnosti enakovrednega telesnega organa, saj ima vse sestavine organa od celic, krvnega in limfnega ožilja, živcev in številne naloge kot so začasnega odlagališča odpadnih snovi presnove,odvečnih kislin, telesu tujih škodljivih snovi in mesto nastajanja limfe. Medcelični prostor ima tako važno nalogo nevtralizacije kislin in vzdrževanja kislinsko-bazičnega ravnotežja.

Za pravilno delovanje vseh procesov presnove v telesu mora ostati pH vrednost krvi, medcelične in celične tekočine ob vsakih pogojih v ozkem območju nad vrednostjo 7,0 t.j. v bazičnem področju. V telesu so za to na razpolago regulacijski mehanizmi, imenovani puferski sistemi, s katerim se lahko nevtralizirajo odvečne kisline.

Pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja igrajo važno vlogo epitelne celice želodčne sluznice, ki ne proizvajajo samo solne kisline za prebavo beljakovin, temveč tudi bazične snovi kot je natrijev bikarbonat. Natrijev bikarbonat je najmočnejša bazična snov, ki služi za nevtralizacijo odvečnih kislin in za nastanek vseh prebavnih sokov t.i. bazofilnih organov, jeter, žolčnega mehurja, žleze slinavke in prebavnih žlez tankega in debelega  črevesja. Izločanje želodčne kisline je istočasno povezano z izločanjem bazičnih snovi v krvni obtok in medcelično tkivo.

Posledice kronične zakisanosti ali acidoze

Kako se manifestira kronična zakisanost organizma? Zaradi omejene puferske ali nevtralizacijske sposobnosti krvi in medcelične ter celične tekočine, organizem ni sposoben izločiti vseh začasno odloženih kislin v medceličnem prostoru, kar vodi do obremenitve tkiv in organov z odvečnimi kislinami. Po določenem času, se stanje zakisanosti organizma manifestira negativno na presnovo kalcija in izgubo bazičnih mineralov najpreje iz mehkih tkiv in kasneje iz kostnega tkiva skeleta. Prav tako skuša telo odvečne količine kisline in strupene snovi začasno odložiti v  medceličnemu tkivu in sklepih.

Posledice odlaganja odvečnih kislin v medceličnemu  prostoru, ki se zaradi preobremenjenosti spremeni v trajno odlagališče kislin in odpadnih snovi, so številne bolezenske težave, h katerim spadajo danes vse civilizacijske bolezni kot so putika, revma, obolenja vezivnega tkiva,celulit, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, razne oblike bolečin, migrena, osteoporoza, diabetes, bolezni ožilja  in srca, možganska kap,motnje v prekrvavitvi organov in tkiv, prebavne težave, disbioza črevesja (črevesna glivična obolenja), pojav obolenja zob oz. poškodbe dentina,  kronično vnetni procesi na črevesju in alergije. Omenjene bolezenske simptome pa spremljajo nespecifični znaki kronične utrujenosti (»burn-out sindrom«), slabega razpoloženja, motenj pri spanju, živčnost, zmanjšana sposobnost koncentracije in umskega dela, volje do dela, zmanjšana fizična sposobnost, bolečine v mišicah in sklepih in spremembe kože, las ter nohtov.

Zakisanost telesnih tekočin in tkiv se kaže v spremenjenih lastnostih rdečih krvnih celic, ki postanejo manj elastične in deformirane. Spremenjene rdeče krvne celice ali eritrociti zgubijo sposobnost spremembe zunanje oblike, težko prehajajo preko kapilar in se lepijo v gruče in tvorijo zamaške v obliki zlepljenih kovancev. Viskoznost krvi je zmanjšana in s tem tudi lokalna oskrba tkiv s kisikom. Predvsem se pojavi zmanjšana oskrba kisika vitalnih organov kot so srce in možgani.

Pri pojavu kronične zakisanosti pride do porušenega ravnotežja autonomnega živčnega sistema, ki vodi ne samo do spremenjenega psihičnega obnašanja človeka, temveč tudi do moten delovanja vseh organov, ki jih nadzoruje avtonomni živčni sistem.

Zaradi pomanjkanja magnezija se lahko pojavijo zapleti

Vse bodoče mamice upajo, da bo njihova nosečnost potekala brez težav. Seveda je pri tem vedno prisoten strah pred zapleti. Kajti seznam možnih spremljevalnih pojavov je dolg. Sega od povečane slabosti, prek previsokega ali prenizkega krvnega tlaka, pa do krčev v nogah in do prezgodnjih popadkov, ki lahko pomenijo celo prezgodnji porod. Z namenom, da bi preprečili, da se maternica predčasno – to pomeni pred 34. tednom nosečnosti – začne krčiti,  zdravniki opozarjajo, da je nujno potrebno paziti na zadostno raven magnezija.

Potreba po magneziju se med nosečnostjo poveča

Pogojeno z otrokovo rastjo se med nosečnostjo povečuje potreba po magneziju. Ta pomembni mineral uravnava interakcijo mišic in živcev in tako zagotavlja nemoteno delovanje celotnega mišičnega sistema. To lahko preprečuje mišično napetost in zavira predčasno krčenje trebušnih in materničnih mišic. Za miren potek nosečnosti in za zdrav razvoj otroka nemško združenje za prehrano Deutschen Gesellschaft für Ernährung (DGE) nosečnicam svetuje uživanje 310 mg magnezija dnevno. Doječe mamice pa lahko dnevno zaužijejo 390 mg magnezija.

Grizljanje z učinkom

Predvsem v drugi polovici nosečnosti je za bodoče mamice zelo težko, da vso potrebo po magneziju zanesljivo pokrijejo zgolj s prehrano. Kajti s spremembami v presnovi se prek ledvic izloča vse več magnezija . Kot dopolnilo prehrani strokovnjaki svetujejo uživanje magnezijevih preparatov, ki so na voljo v lekarnah. Poleg tega lahko nosečnice naredijo nekaj za svojo raven magnezija tudi med grizljanjem. Namreč, poleg bučnih in sončničnih semen sodijo indijski oreščki in arašidi med bogate vire magnezija. Vendar pa na žalost vsebujejo tudi veliko kalorij.

Zdravje za mamico in otroka

Magnezij je za nosečnice in za doječe mamice zelo velikega pomena. Uživanje te mineralne snovi, ki sodeluje v več kot 300 presnovnih procesih v telesu, se ne svetuje samo nosečnicam. Tudi odraščajoči otrok za svoj splošen razvoj potrebuje magnezij in se sprva lahko oskrbuje le prek materinih zalog. Zaradi tega morajo doječe mamice tudi po otrokovem rojstvu paziti na zadostno oskrbo z magnezijem. Kot posebej telesu prijazni veljajo preparati, ki vsebujejo organski magnezijev citrat z najvišjo biorazpoložljivostjo.
Več informacij na : www.magnezij.si

Doječe mamice imajo povečano potrebo po magneziju, saj morajo oskrbovati kar “dva”. Priporočena dnevna količina magnezija znaša približno 450 mg.

Zdravniki nosečnicam svetujejo, da pazijo na zadostno raven magnezija.

Vsaka ženska si želi, da bi njena nosečnost potekala sproščeno in brez zapletov.

Sedaj je dokončno dognano: Pomanjkanje magnezija pomeni večje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2

Samo v Nemčiji več kot 8 milijonov ljudi trpi za sladkorno boleznijo tipa 2. Zanimivo pri tem je, da nedavne študije kažejo na to, da je pri do 50% diabetikov raven magnezija v krvi prenizka. Tisto, česar pa številni diabetiki sploh ne vedo: tudi konvencionalna, pogosto uporabljana zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni  prispevajo k pomanjkanju magnezija. Če se na to ne reagira, lahko pride do utrujenosti, pomanjkanja energije in pojava neučinkovitosti – in tveganje za  obolelost se poveča.

Po drugi strani pa se lahko pokaže, da visok vnos magnezija ne samo omili dolgoročne posledice sladkorne bolezni, temveč tudi zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Zadosten vnos magnezija je tako torej že iz tega stališča danes zelo pomemben. Vendar pa žal naša običajna prehrana pogosto ne vsebuje dovolj magnezija. Zaradi tega je ciljno usmerjeno uživanje tega za življenje tako pomembnega minerala zlasti v obliki telesu prijaznega magnezijevega citrata (Magnesium-Diasporal) zelo smiselno.

Ali obstaja povezava med oskrbo z magnezijem in srčno aritmijo oz. nenadno smrtjo zaradi odpovedi delovanja srca?

Na to vprašanje je danes zelo jasno potrebno odgovoriti z »DA«. To je še posebej pomembno zato, ker prebivalstvo v Nemčiji postaja v povprečju vedno starejše in bo s tem v prihodnosti avtomatično naraslo število težav s srčno aritmijo in posledično možgansko kapjo in nenadno smrtjo zaradi odpovedi delovanja srca. Študije, izvedene v ZDA in Nemčiji kažejo, da lahko povečan vnos magnezija zmanjša tveganje za srčno aritmijo. To je torej dobra novica za okrog 800.000 ljudi, ki trpijo za atrijsko fibrilacijo, najpogostejšo obliko srčne aritmije v Nemčiji.

V severnoameriški ARIC študiji s 14.000 udeleženci je bilo v povezavi z visokimi ravnmi magnezija v krvi ugotovljeno tudi bistveno nižje tveganje za nenadno smrt zaradi odpovedi delovanja srca.

Te rezultate potrjuje tudi dolgoročna študija. Skupno tveganje za umrljivost, še zlasti pri kardiovaskularnih obolenjih, je v primeru nizke koncentracije magnezija v krvi v primerjavi z ostalo populacijo za 60% višje. Najnovejše analize neke druge študijo iz ZDA, v katero je bilo vključenih 86.000 žensk, pa so pokazale, da je bilo tveganje za smrt zaradi bolezni srca bistveno večje pri nizkem vnosu magnezija.

Več zaščite za mamico in otroka: z nosečnostjo pogojen visok krvni tlak se z magnezijem lahko zniža

Ena izmed najpogostejših težav v drugi polovici nosečnosti je povečanje krvnega tlaka. Prizadene 10% vseh nosečnic. Od vrednosti krvnega tlaka 140/90 mmHg naprej je govora o z nosečnostjo pogojenem visokem krvnem tlaku. Če se poleg tega ugotovi še povečanje  beljakovin v urinu in povečano zadrževanje vode, je govora o preeklampsiji. Obstaja tveganje za eklampsijo (izredni krči), enega najnevarnejših zapletov za mater in še nerojenega otroka. Nova dvojna študija, izvedena na Švedskem z Magnesium-Diasporal 300 granulatom za napitek je pokazala, da lahko uživanje magnezija zmanjša z  nosečnostjo pogojen visok krvni tlak. Številne študije kažejo tudi na povezavo med statusom te mineralne snovi in visokim krvnim tlakom ali preeklampsijo. Očitno pri tem ravno mineralna snov magnezij igra zelo pomembno vlogo. Izkazalo se je, da imajo nosečnice s preeklampsijo pogosto slabše stanje magnezija. Nosečnice brez nadaljnjega spadajo v tisto skupino ljudi, ki ima praviloma višjo potrebo po magneziju. Strokovnjaki priporočajo uživanje magnezija med 300-390 mg dnevno. Informativno tabelo za potrebo po magneziju lahko najdete na: www.magnezij.si

Še zlasti ko pride pomlad in ko postajajo dnevi daljši, se številni ljudje počutijo utrujeni in izčrpani, sposobnost koncentracije in uspešnost pri delu pa sta daleč od želenega. Pomembna predpogoja za vitalnost in učinkovitost sta stabilno kislinsko-bazično ravnovesje in učinkovito delujoč energetski metabolizem.

Kronična zakisanost je pogosto posledica dolgotrajnega stresa ali pomanjkanja gibanja. Vendar pa je glavni vzrok največkrat v napačni prehrani. Pri tem se največkrat uživa preveč živil, ki tvorijo kisline, kot na primer meso, ribe, sir in mlečne izdelke ter kruh in pekovske izdelke. Premalo pa se uživa živila, ki tvorijo baze, kot na primer sadje, zelenjavo, solato, sokove. Pri tem govorimo o zakisanju, ki je pogojeno s prehrano.

Vprašalnik o zakisanosti

Informacije o tem, katera živila delujejo tako, da tvorijo baze in katera tako, da tvorijo kisline, lahko najdete na internetu. Vendar pa ocenjevanje “bazično ali kislo” za laika ni najbolj enostavno, saj ima na primer limona kisel okus, vendar pa v presnovi deluje bazično. Vprašalnik o zakisanosti.

Tabela živil

Tisto, kar se pogosto ocenjuje napačno, so maščoba, olje in sladkor – ta živila so nevtralna (niti kisla niti bazična).

Dodatne informacije in bolj podrobna kislinsko-bazična tabela so vam na voljo na: www.basica.si

Hitra prehrana ali sveže kuhana hrana doma?

V zahodnem svetu ne igra zgolj pomanjkanje uživanja sadja in zelenjave pomembne vloge pri nezadostni oskrbi z bazičnimi mineralnimi snovmi. Tudi zaradi vedno bolj industrijsko predelane hrane in pred-pripravljenih jedi ter zaradi vse manj “lastnega kuhanja doma ” iz svežih sestavin postaja naša prehrana vse bolj revna z mineralnimi snovmi.

Zakisanost pozna številne težave:

Zmanjšana vitalnost

Pri zakisanosti se presežna kislina nalaga v telesu. Tkivo se ne oskrbuje več optimalno, kar ima lahko negativen vpliv na telesne funkcije. Aktivna razgradnja kislin nevtralizira obremenjujoče kisline ter s tem poskrbi za ponovno učinkovitost in vitalnost.

Dieta in kura postenja

Z razgradnjo maščobe nastaja pri dieti ali postenju povečana količina kisline. Presežna kislina obremenjuje presnovo, zaradi česar se razgradnja maščobe lahko upočasni. Aktivna razgradnja kisline lahko razbremeni upočasnjeno presnovo in s tem nudi podporo pri hujšanju.

Bolečine v sklepih in mišicah

Presežna kislina se lahko shrani v vezivnem tkivu in s tem zmanjšuje elastičnost vezivnega tkiva. Bolečine v mišicah in sklepih so lahko prvi znaki za to. Aktivna razgradnja kislin nevtralizira obremenjujoče kisline in s tem prispeva k večji gibljivosti sklepov in mišic.

Težave s kožo

Zakisanost vodi do spremenjene vezave vode v vezivnem tkivu. Posledična izguba elastičnosti in omejena funkcija lahko povzročita strukturno spremembo vezivnega tkiva, kar se še zlasti očitno kaže pri ženskah v obliki celulita (pomarančasta koža). Aktivna razgradnja kisline lahko pozitivno vpliva na strukturo kože.

Basica energetska kura

Za razgradnjo dnevno nastale kisline telo potrebuje bazične mineralne snovi. Z Basica energetsko kuro boste svojemu telesu zagotovili bogato oskrbo z bazičnimi mineralnimi snovmi in elementi v sledeh ter ga tako osvobodili odvečne kisline. Kislinsko-bazično ravnovesje se bo  stabiliziralo, zmanjšali se bosta utrujenost in izčrpanost, okrepila se bo vitalnost.
Nasvet:  Uživanje naj traja najmanj 6 do 8 tednov.

Magnezij je eden najpomembnejših mineralov, ki vsestransko prispeva k ohranjanju našega zdravja. Pa vendarle  izsledki najnovejših raziskav kažejo, da kar četrtina ljudi zaužije manj magnezija, kot bi ga potrebovala. Priporočen dnevni vnos magnezija  znaša 300−400 mg na dan.

Tipični simptomi pomanjkanja magnezija

Značilni simptomi, ki kažejo na pomanjkanje magnezija, so krči v mečih ter napetost v vratnih, hrbtnih in ramenskih mišicah. Pojavijo se naenkrat, pogosto ponoči med spanjem in med športnim udejstvovanjem. Mišice naenkrat otrdijo in postanejo izjemno napete. Če ne ukrepamo, lahko mišični krč traja tudi več minut. Glavni vzrok je navadno pomanjkanje tekočin ob pomanjkanju mineralnih snovi. Če hkrati primanjkuje tudi magnezija, se vzdražnost mišic še okrepi in verjetnost pojavljanja krčev je izjemno velika.

Vzroki pomanjkanja magnezija

Za pomanjkanje magnezija je značilna napetost v celotnem telesu. Tudi živčevje ne more brez magnezija: ob pomanjkanju pogosto nastopijo nemir, tresavica, omotičnost, glavobol in motnje koncentracije ter krčevite bolečine v želodcu. Znaki pomanjkanja magnezija so tudi utripanje očesnih vek in ponavljajoči se občutki mravljinčenja v prstih. Pogosto potreb po magneziju ne moremo v celoti pokriti izključno s prehrano. Temu botruje sodoben, pogosto neuravnotežen in premalo raznolik način prehranjevanja. Živil,  bogatih z magnezijem, npr. žitaric in oreščkov, današnji človek ne uživa redno, kaj šele pogosto. To velja zlasti za mlade ženske, ki  v povprečju s hrano pokrijejo kvečjemu polovico dnevnih potreb.

Koliko magnezija naj bi zaužili vsak dan?

Nemško združenje za prehrano meni, da je dnevna priporočljiva količina magnezija za odrasle 300−400 mg na dan. Če s hrano ne zaužijemo priporočene količine, strokovnjaki priporočajo, da primanjkljaj pokrijemo s prehranskimi dodatki. Za preprečevanje nočnih krčev v mečih je najbolje, da pripravek magnezija zaužijemo zvečer. Magnezij namreč med drugim sprošča mišice in živce ter tako na naraven način poskrbi tudi za miren spanec.

Kako dolgo naj bi jemali magnezijeve pripravke?

Za preprečevanje primanjkljaja naj bi pripravek magnezija jemali vsak dan. Pri akutnih znakih pomanjkanja je najbolje, da z rednim jemanjem nadaljujemo tudi po prenehanju simptomov, najmanj štiri tedne. Neželenih učinkov pri nemotenem delovanju ledvic praktično ni. Prevelik vnos lahko povzroči kvečjemu odvajanje mehkega blata ali drisko, ki  pa po zmanjšanju vnosa takoj izzveni.

Nekatere skupine prebivalstva še posebej ogroža pomanjkanje magnezija:

Nosečnice. Spremembe v delovanju hormonskega sistema povzročajo povečano izločanje magnezija. Če večjih potreb nosečnica ne pokrije s hrano oz. prehranskimi dodatki, se pogosto pojavijo neprijetni krči v mečih, ki so pogosti zlasti ponoči, lahko pa pride celo do predčasnih popadkov. Številni ginekologi zato svetujejo, naj nosečnice med nosečnostjo poskrbijo za redno dodatno uživanje magnezija.

Doječe matere. V obdobju dojenja se potrebe po magneziju močno povečajo in po ocenah znašajo približno 390 mg na dan. To količino samo z normalno hrano izredno težko pokrijemo.

Športniki. Tudi športniki naj bi poskrbeli za zadosten vnos magnezija. To velja zlasti za vzdržljivostne športe in pri večjih obremenitvah. Za zagotavljanje nemotenega športnega udejstvovanja naj bi športniki poskrbeli za sprotno nadomeščanje izgub takoj po treningu ali športni dejavnosti.

Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je pomanjkanje magnezija posledica sprememb v delovanju ledvic, tj. povečanega izločanja z urinom.  Pomanjkanju magnezija povzroča tudi dodatno slabše delovanje inzulina in otežuje vzdrževanje normalnih vrednosti krvnega sladkorja.

Starejši ljudje. Tudi pri starejših je dodajanje magnezija zaradi enostranske in pomanjkljive prehrane nadvse priporočljivo, saj tako na učinkovit način dopolnijo pomanjkljiv dnevni vnos.

Poseben namig:  Telo najbolje sprejema magnezij v njegovi organski obliki kot magnezijev citrat. Učinkuje hitro, organizem pa ga zelo dobro prenaša. Zaradi tega vsebujejo vsi Diasporal izdelki telesu prijazen magnezijev citrat. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.magnezij.si

Ali ste vedeli, da citrusi iz telesa odstranjujejo kisline?

Izčrpanost, povečana občutljivost za stres, glavoboli in/ali bolečine v sklepih – to so najpogostejše tegobe, katerim v številnih primerih botruje zakisanost. Z bazično prehrano je možno  odvečno kislino nevtralizirati in jo spraviti iz telesa. Vendar pa obstaja vprašanje, katera živila so kisla in katera živila so bazična.  O tem obstajajo številne napačne razlage.

Zmota 1: Kisli sadeži telo preplavijo s kislino.

Vsakdo ve: če ugriznete v limono, vam usta potegne skupaj, saj je limona tako zelo kisla. Tudi jabolka, pomaranče, češnje ali grozdje vsebujejo sadne kisline, ki imajo izrazit okus. To, česar ne moremo okusiti, je nekaj drugega: sadje ima tudi visok delež bazičnih mineralih snovi z učinkom razkisanja. Vendar pa naš jezik za zaznavanje le-tega nima nobenih senzorjev in lahko okuša le kislo.

Zmota 2: Živila kislega okusa stopnjujejo  zakisanost.

Velja ravno nasprotno: z obilico bazičnih mineralnih snovi bogato sadje spodbuja razgradnjo kislin. V celoti gledano ima sadje zaradi tega bazičen učinek. Nasprotno temu pa kruh in pekovski proizvodi, meso in mlečni izdelki zaradi visokega deleža beljakovin prispevajo k tvorbi kislin.

Zmota 3: Ribe morajo biti čim pogosteje na jedilniku.

Malo maščob, zato pa visokokakovostne beljakovine in za ožilje zdrave Omega-3-maščobne kisline – veliko dobrega se skriva v ribi. Zaradi tega strokovnjaki za prehrano svetujejo, da naj bodo ribe na jedilniku vsaj enkrat za teden. Vendar pa, kdor je zakisan, mora skrbno paziti na kislinsko-bazično ravnovesje. Riba deluje na telo močno kislinsko, kajti njene beljakovine so sestavljene iz aminokislin z vsebnostjo žvepla in fosforja, ki se pri presnovi razgradijo v kisline. Zato je zelo pomembno, koliko solate ali zelenjave se poje poleg ribe – samo v tem primeru se namreč lahko zagotovi tudi  kislinsko-bazično ravnovesje.

Zmota 4: Mlečni izdelki krepijo kosti.

Kdo želi poskrbeti za močne kosti, mora v svojo prehrano vključiti veliko kalcija. Kot klasičen vir te mineralne snovi veljajo mlečni izdelki. Pri tem pa nastopa sledeča težava: mlečni izdelki vsebujejo veliko beljakovin, ki se v telesu razgradijo v kislino. Za nevtraliziranje odvečne kisline so v presnovi potrebne mineralne snovi, kot je kalcij – ki pa se odvzema od kosti. Če se uživa veliko mlečnih izdelkov, ne da bi se pri tem istočasno povečalo tudi količino tvorcev baz, obstaja nevarnost, da se na dolgi rok gostota kosti zmanjšuje, namesto da bi se povečevala.

Zmota 5: Sladkor učinkuje kislo.

Strokovnjaki za prehrano vedno znova poudarijo, da je preveč sladkorja v prehrani škodljivo zdravju. Za kislinsko – bazično ravnovesje pa to ne velja: v presnovi se sladkor obnaša nevtralno, torej ne prispeva k zakisanosti. Vendar pa kljub temu ni priporočljivo uživati prekomerne količine sladkarij, saj to prispeva k prekomerni teži, poleg tega pa se povečajte tveganje za razvoj sladkorne  bolezni, sladkor pa škoduje tudi zobem.

Zmota 6: Pri dieti razkisanje poteka samodejno.

Vsakdo, ki z namenom hujšanja močno reducira kalorije, verjetno pozna ta učinek: čez nekaj dni se začne kriza hujšanja. Kazalec tehtnice vztraja na isti številki, pri številnih se pojavijo glavoboli in ni prave storilnosti pri delu. Za vsem tem pogosto tiči zakisanost, kajti pri razgradnji maščobnih blazinic se tvorijo tako imenovane keto kisline. To nima negativnega učinka samo na dobro počutje, temveč zavira tudi nadaljnjo razgradnjo maščob. Zaradi tega je pri shujševalni dieti še posebej pomembno, da se ob tem poskrbi tudi za bazične mineralne snovi.

Zmota 7: Kava stopnjuje zakisanost.

Kavo kot trendovsko pijačo se pogosto označuje kot tvorca kisline, saj spodbuja proizvajanje želodčne kisline. To ima sicer lahko za posledico zgago, torej vračanje želodčne kisline, vendar pa  do zakisanosti v metabolizmu zaradi tega ne pride. Namreč med „kislim želodcem“ in obremenitvijo telesa s kislino ni nobene povezave. Kava zaradi vsebnosti bazičnih mineralnih snovi celo poskrbi za rahel presežek baz!

Zmota 8: Zakisanost se lahko dokaže s testnimi trakovi.

V trgovinah so na voljo testni trakovi, ki s spremembo barve izmerijo pH-Vrednost urina. Pri tem rdeča barva pomeni visok delež kisline. Vendar pa je ta vrednost samo pogojno merodajna, saj tekom dneva zelo močno niha. Meritev je smiselna le, če se urin zbira več kot 24 ur. Bolj zanesljive so metode testiranja, pri katerih se kislinsko-bazičen status ugotavlja v krvi. Vendar pa je to izvedljivo smo pri zdravniku.

Zmota 9: Telo vedno lahko samo uravnava  zakisanost. 

Da naša presnova lahko učinkovito deluje, je potrebno vzdrževati konstantno pH-vrednost. Za to poskrbijo različni mehanizmi; na tak način odvečna kislina  „postane neškodljiva“ s pomočjo mineralnih snovi, ki tvorijo baze. Če se telesu ne dovaja baz v zadostni meri, sistem pride do svoje meje. Tudi če je pH-Vrednost v krvi še v območju normalne vrednosti, se lahko že pričnejo kazati zdravstvene težave,  kot so  na primer bolečine v sklepih.

Zmota 10: Mladi ljudje se ne soočajo z nevarnostjo zakisnosti.

S starostjo se povečuje tveganje za zakisanost, saj nekoliko pojenja delovanje ledvic. Vendar ne to že dolgo ne pomeni več, da to ne more prizadeti tudi mladih ljudi. K najpomembnejšim sprožilcem zakisanosti spadajo z vitamini skromna prehrana, hitra prehrana, gazirane pijače, stres, kot tudi pomanjkanje gibanja – torej nezdrav način življenja, ki je  široko razširjen v vsakem starostnem obdobju.

Zmota 11: Zdrav obrok bi moral vsebovati malo mesa in veliko prilog.

To drži samo deloma. Ker se meso in klobase prištevajo k najmočnejšim tvorcem kislin, so odločilno udeleženi pri nastajanju zakisanosti. Vsakdo, kdor tega uživa manj, dela nekaj dobrega zase. Če se namesto tega usmerite na testenine, riž ali proso, se kislinsko-bazično ravnovesje tudi ne bo kar izboljšalo. Tudi ta živila so –  tako kot žito in pekovski proizvodi – tvorci kislin, saj vsebujejo beljakovine. Polovica jedi na krožniku bi morala zato predstavljati solata, zelenjava in sadje. Želite izvedeti, koliko kislin tvori vaša prehrana? To vam bo pokazala vaša kislinsko-bazična tabela živil.

Razkisanje zmanjšuje bolečine v hrbtu

Če se kislinsko-bazično ravnovesje poruši, prične telo kopičiti odvečno kislino v veznem tkivu. S tem vezno tkivo izgublja svojo sposobnost za vezavo vode in s tem svojo fleksibilnost. Ker tkivo ni več elastično, se povečuje dovzetnost za poškodbe kit in vezi, pogosteje pa lahko prihaja tudi do bolečin v mišicah in sklepih. V eni od opazovalnih terapij je 82 bolnikov s kroničnimi bolečinami v hrbtu štiri tedne vsak dan jemalo bazični preparat mineralnih snovi Basica Vital. Pri več kot 90 odstotkih testirancev so se s tem bolečine znatno zmanjšale, njihova gibljivost pa se je izboljšala. Poleg tega pa so potrebovali tudi manj sredstev proti bolečinam.

Več o kislinsko bazičnem ravnovesju.