Ste brali časopis, ležali v postelji ali mogoče ravno zaključili naporen trening, ko vas je brez opozorila zagrabil krč v mišici. Nenadna bolečina vas doleti, ko jo najmanj pričakujete in je lahko razlog za poškodbo ali celo utopitev.
Delovanje skeletne mišice
V osnovi poznamo tri vrste mišic: skeletne, gladke mišice in srčno mišico. Razlikujejo se po strukturi in možnosti, da na njih zavestno vplivamo. Skeletne mišice nam omogočajo gibanje in vzdrževanje telesne drže. Preko sklepov so pripete na kosti s tetivami. Te mišice so pod našo zavestno kontrolo. Za krčenje potrebuje mišica energijo v obliki hranilnih snovi (glukozo), elektrolite in kisik. Da se mišica ob nenadnih spremembah dolžine in obremenitve ne bi poškodovala, ima posebne receptorje t. i. proprioceptorje. V mišičnih vlaknih so to mišična vretena, ki zaznajo razteg in obremenitev mišice. Za dodatno varnost poskrbi še Golgijev kitni organ, ki se nahaja na prehodu med mišico in kito. Ker mora biti odziv teh receptorjev izredno hiter, da uspešno prepreči morebitno poškodbo (pretrganje mišice), se krčenje ali raztezanje mišice spodbudi preko refleksnega loka.
Kadar pride do nehotene boleče kontrakcije mišice, govorimo o mišičnem krču ali spazmu. Običajno se krči skeletnih mišic pojavijo nenadno in minejo spontano (v nekaj sekundah oz. minutah). Vzrok za njih pogosto ni v sami mišici. Krč lahko zajame del mišice, celo mišico ali skupino mišic.
Zakaj nastane mišični krč?
Prva teorija vključuje dehidracijo in motnje elektrolitov. Ker s potenjem izgubljamo sol (NaCl) in vodo, ju je treba nadomestiti. Poleg vode so za optimalno delovanje mišic pomembni še elektroliti, kot so kalij, kalcij in magnezij. Magnezij je mineral, ki izboljšuje izgorevanje v mitohondrijih celice. Če ga primanjkuje, postane membrana celice bolj toga in izpostavljena delovanju prostih radikalov, kar vodi v pogostejše mišične krče. Dnevno potrebujemo med 300 in 400 miligramov magnezija. Ker je sodobna hrana pogosto revna z esencialnimi hranili in mikroelementi, magnezija pogosto primanjkuje predvsem tistim, ki ga dodatno izgubljajo (npr. sladkorni bolniki in tisti, ki jemljejo odvajala ali diuretike). Absorpcija iz hrane je le okoli 50-odstotna. Uživanje alkohola in hkratna prisotnost določenih snovi v črevesju (npr. kalcija, železa, fluoridov, oksalne kisline …) ali jemanje določenih antibiotikov (tetraciklinov) dodatno zmanjša njegovo absorpcijo.
Druga, bolj verjetna razlaga za mišične spazme je, da gre za napako pri nadzoru mišičnega krčenja. Ob preutrujenosti se zaradi stalnega ponavljajočega draženja proprioreceptorjev zmanjša aktivnost Golgijevih kitnih organov in poveča aktivnost mišičnih vreten. Posledica je povečana aktivnost alfa motoričnih nevronov, kar posledično vodi v nehoteno krčenje mišic ali spazme.
Nagnenost k pojavu mišičnih krčev je večja pri:
Boleznih, kot so PAOB (periferna arterijska bolezen), možganska kap, srčni infarkt, anemija, ledvične bolezni, ščitnične in druge hormonske bolezni ter nevro-degenerativne bolezni (npr. AML, multipla skleroza, poškodba hrbtenjače …). Kadar so krči povezani z nevrološko boleznijo, so jim pridruženi še dodatni simptomi, ki ne izzvenijo (npr. mišična oslabelost, izguba mišične mase in/ali spremembe v občutenju). Nočni krči v mišicah so lahko posledica krčnih žil ali sodijo v motnje spanja. V zadnjem primeru jih obravnava nevrolog. Tiste, ki imajo povišan krvni tlak, holesterol, sladkorno bolezen ali so kadilci, krči doletijo pogosteje.
Nekatera zdravila, npr. za Parkinsonovo bolezen, astmo, motnje pozornosti, diuretiki, kontracepcijske tabletke in statini, ter povečano uživanje stimulansov, kot so kava in derivati efedrina (tablete proti prehladu), lahko povzročijo neprijetna proženja mišičnih trzljajev ali krče.
Poklic s ponavljajočimi gibi, previsok nivo fizične aktivnosti oz. slaba telesna pripravljenost so lahko razlog za krče. Pri zdravih posameznikih se ti pojavijo, ko je mišica utrujena ali preobremenjena.
Vadba, ki je niste vajeni oz. prevelika intenziteta, sproži krče mišic.
Anatomske nepravilnosti stopal, kot so npr. plosko stopalo oz. porušen stopalni lok, povzročijo, da so mišice na podplatu pretirano obremenjene in preveč raztegnjene, zato jih lažje zagrabi krč. Rešitev so pravi ortopedski vložki.
Kronične bolečine, ki so največkrat posledica poškodb ali degenerativnih sprememb v hrbtenici (vrat, hrbet) ali vztrajanje v določenem položaju dalj časa, lahko vodi v spazme mišic.
Motnje v delovanju možganov lahko povzročijo močne in podaljšane krče mišic. Ti so zelo boleči in povzročijo nehoteno groteskno držo ter onemogočijo gibanje. Tak primer je močan krč vratnih mišic (tortikollis) ali krč očesnih mišic (blepharospazem). Zdravljenje vključuje zdravila, ki povrnejo nivo nevrotransmiterjev (živčnih prenašalcev) v centralnem živčnem sistemu na normalno raven, injekcije botulinum toksina v prizadeto mišico in občasno zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo.
Kako postavimo diagnozo?
Diagnozo postavimo na podlagi pregleda, opisa dogodka in okoliščin, ki so privedle do tega. Ob pregledu je navadno klinični status normalen, saj krč do takrat navadno že popusti. Preverimo reflekse, moč, občutenje na koži in prekrvavitev okončin. Močni, podaljšani krči lahko poškodujejo mišico, kar laboratorijsko zaznamo z merjenjem nivoja mišičnega encima kreatin kinaze (CK). Kadar so bolečine hude in gre za pogosto ponavljajoče težave, se lahko odločimo za pregled krvi (diferencialna krvna slika, elektroliti, kreatinin, ščitnični hormon-TSH), elektromiografijo (EMG) in/ali meritev gleženjskega indeksa za opredelitev prekrvavitve nog oz. za pregled pri specialistu (ortoped, nevrolog, psihiater).
Poleg pregleda in nasveta za izogibanje sprožilcem, svetujemo nadomeščanje kalcija, magnezija ter vitaminov B skupine (B kompleks). Bolečine, zaradi preobremenitve mišice, blažimo z analgetiki in po potrebi dodamo še mišični relaksant.
Prva pomoč
Ko vas zagrabi krč, se takoj ustavite! Mišico počasi raztegnite v obratni smeri krča in ta položaj zadržite, dokler bolečina ne popusti. Med ležanjem lahko z roko povlečete prste stopal k sebi. V stoječem položaju bolečo nogo počasi obremenite (stopite nanjo) in raztegnite mišico. Dodatno bo mišico sprostila topla kopel in masaža. Krče uspešno preprečimo tako, da okrepimo mišice in se po vsaki športni aktivnosti raztegnemo. Priporočljivo je redno pasivno raztezanje mišic. Na ta način se stimulira Golgijev kitni organ, ki posledično zmanjšuje aktivacijo alfa motoričnih nevronov, kar zmanjšuje možnost pojava krčev.
V prehrano dodajte živila, bogata s kalcijem in magnezijem ter vitamini B skupine. Svetujemo uživanje žit, oreščkov, semen, stročnic, fig, mandljev, temno zelene zelenjave in banan. Če vaša prehrana ni raznovrstna, so prehranski dodatki lahko dobro nadomestilo. Kadar so krči ponavljajoči, dolgotrajni ali zelo boleči, je smiselno poiskati zdravniško pomoč.
Maja Miklič, dr. med., spec. druž. med.
V sodelovanju z revijo Doktor