Resnica o osteoporozi

Obolenje kosti s spremembami kostnega matriksa je mogoče preprečiti in ozdraviti

Osteoporoza pri človeku in živalih

Osteoporoza je obolenje kosti, kjer se postopno zmanjšuje gostota kostne snovi – mineralnih snovi in organske mrežne strukture. Osteoporoza se lahko pojavi že zelo zgodaj v mladosti, vendar se najpogosteje manifestira v starosti nad 50 let. Največjo gostoto kostnega tkiva doseže človek v starosti med 20 in 30 leti, vendar se danes že v tej starosti pojavlja izguba kostne snovi in njene gostote pri velikemu številu žensk zaradi neprimerne prehrane in pomanjkanja telesne aktivnosti. Pojav izgube kostne snovi in zmanjševanje kostne gostote je opaziti prej pri ženskah kot pri moških, še posebej v času menopavze, ko nastopi nenaden padec estrogena in progesterona in je s tem pospešena izguba kostne mase. Zanimivo je, da se osteoporoza pojavlja ne samo pri človeku, temveč tudi pri konju, že v času rasti pri mladih športnih konjih in kasneje tudi pri starejših. Zmanjšanje kostne mase oz. mineralne gostote pri športnih konjih pripisujejo vplivu prehrane bogate z ogljikovimi hidrati in nepravilnemu razmerju mineralnih snovi, ki zakisujejo organizem.

Podobno kot ostala tkiva in organi naše kosti niso mrtvo ali nespremenljivo tkivo, temveč predstavljajo živo tkivo, ki potrebujejo za ohranitev svoje strukture in dejavnosti dobro oskrbo z različnimi hranilnimi snovmi in redno fizično obremenitev. V kostnem tkivu poteka vse življenje nastajanje novega kostnega tkiva, medtem ko se staro kostno tkivo razgrajuje in izloča iz telesa. Dolge cevaste kosti rok in nog, ki imajo visoko mineralno gostoto se popolnoma prenovijo vsakih 10-12 let našega življenja. Druge kosti z manjšo mineralno gostoto, kot so vretenca hrbtenice in končni deli cevastih kosti pa se prenovijo vsaka 2-3 leta. Zaradi sposobnosti obnove kostnega tkiva, človek ob pravilni prehrani in fizični aktivnosti lahko v vsakem obdobju življenja obnovi bolj kvalitetno kostno tkivo.

Osteoporoza je obolenje današnjega časa

Iz dnevnih informacij o osteoporozi in njeni preventivi oz. zdravljenju, pa slišimo, da ob primernem dodajanju kalcija in estrogenih hormonov lahko preprečimo pojav osteoporoze. V resnici pa pri pojavu osteoporoze igrata veliko vlogo prehrana in način življenja, s katerima lahko preprečimo to hudo obolenje kosti. Mnogo bolnikov ženskega spola z osteoporozo bi bilo zelo srečnih, če bi vedeli, da za preprečitev osteoporoze ni potrebno uživati estrogenih hormonov.

Za kostno tkivo je značilno, da so najpomembnejše sestavine minerali: kalcij, magnezij, kalij, fosfor in fluor v pravilnem medsebojnim razmerju. Lahko pa tudi prevelika količina fosforja in flora vpliva na slabšo zgradbo ali obnovo kostnega tkiva in obratno pomanjkanje magnezija, ki je odgovoren za izkoriščanje in vgrajevanje kalcija povzroča zmanjšano odlaganje kalcija v kostno tkivo. Pri nastajanju oz. obnovi kostnega tkiva pa sodelujejo tudi moški in ženski spolni hormoni testosteron, estrogen in progesteron. Testosteron in progesteron sta neposredno vključena pri nastajanju in regeneraciji kostnega tkiva, medtem ko estrogeni hormon posredno zavira izgubo oz. razgrajevanje kostnega tkiva. Pri osteoporozi se staro kostno tkivo hitrejše razgrajuje kot nastaja novo kostno tkivo, kar povzroča izgubo kostne snovi oz. njene gostote, ki se kaže v poroznem kostnem tkivu. Moč in trdnost naših kosti pa je odraz celotne mase kostnega tkiva in njene gostote. Kosti človeka z napredujočo osteoporozo postopoma postajajo lahko tako krhke in porozne , da niso sposobne več nositi lastne teže telesa. V tej fazi sprememb kostnega tkiva pride do spontanih zlomov dolgih kosti. Največja izguba kostne snovi se pojavi prav v hrbtenici, zapestju in kolkih. Žal se simptomi osteoporoze kažejo v oblikah, ki jih ne povezujemo neposredno z osteoporozo dokler ne pride do pojava zlomov kosti. Med zgodnje simptome osteoporoze štejemo pojav nespečnost, nemir, krči na nogah in stopalih ponoči, bolečine v spodnjem ali ledvenem delu hrbtenice, obolenja zobovja, paradontoza, izguba zob in zmanjševanje telesne višine. Pri osteoporozi gre za nepravilno razlago vzrokov, saj velja splošno pravilo, da se osteoporoza pojavi pri ženskah med menopavzo. V resnici se začenja zmanjševati kostna masa po tridesetem letu starosti in pospešeno nadaljuje v času menopavze ter nadaljuje v starosti z intenzivnostjo 1-1,5% izgube kostne mase na leto. V medicini se je zaradi pojava osteoporoze v času pred in med menopavzo, ko se zniža tudi nivo estrogenih hormonov v krvi ustalilo splošno mnenje, da je osteoporoza posledica zmanjšanega izločanja estrogenega hormona s katerim je osteoporozo mogoče tudi zdraviti. Žal igra pri pojavu osteoporoze poleg zmanjšanega izločanja estrogena veliko vlogo prehrana, življenjske navade in hitro zmanjšanje izločanja hormona progesterona, potrebnega pri nastajanju kostnega tkiva. Brez dvoma estrogeni hormon zmanjšuje razgradnjo kostnega tkiva med obdobjem menopavze, vendar pa so na voljo znanstveni dokazi, da se izguba kostnega tkiva nadaljuje z enako intenzivnostjo z ali brez prisotnosti estrogenega hormona.

Že leta 1995 objavljena študija o osteoporozi opravljena na večji populaciji ženskih oseb v zelo ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da ni bilo kljub dodajanju estrogenega hormona pozitivnega učinka v smislu zmanjšanja osteoporoze pri ženskah nad 65 let starosti. Od kar pa je znano, da progesteron skupaj s pravilno prehrano in ustrezno fizično aktivnostjo izboljšuje gostoto kostnega tkiva ne glede na starost, pa je terapija z estrogenim hormonom omejena le na redke posamezne primere ženskih oseb z osteoporozo po obdobju menopavze. Predvsem so to ženske, ki so izredno drobne in suhe postave z drobnimi kostmi in brez ali zelo malo maščobnega tkiva, ki proizvaja nezadostne količine estrogenega hormona za preprečevanje izgube kostne snovi. Pri ženskah se po menopavzi vzdržuje nivo potrebnega hormona estrogena, ki ga izločajo celice maščobnega tkiva, z namenom da nadaljuje vzdrževanje ravnotežja med nastajanjem in razgrajevanjem kostnega tkiva.

Poznanih je več vrst farmacevtskih zdravil za zdravljenje osteoporoze, vendar je njihov učinek zelo omejen, medtem ko so stranski učinki zelo neugodni. Eden od najbolj poznanih zdravil je fosamax, bifosfonat, ki zavira razgradnjo kostnega tkiva. Vendar je tako zdravljeno kostno tkivo po določenem čas terapije (3-5 let) prav tako krhko in nagnjeno k spontanim zlomom. Drugi preparat za zdravljenje osteoporoze je fluorid, ki deluje podobno kot fosamax in upočasni izgubo kostne mase le začasno, kasneje pa je staro kostno tkivo še bolj krhko in nagnjeno k zlomom. Podobno je z drugimi zdravili, ki se uporabljajo pri zdravljenju osteoporoze v konvencionalni medicini, z razliko da so njihovi stranski učinki med dolgotrajno uporabo še neznani. Prav gotovo je pomembno dejstvo, da osteoporoza ni bolezen zaradi pomanjkanja kalcija, temveč je bolezen zaradi prekomerne izgube kalcija iz kostnega tkiva. Za preprečevanje pojava osteoporoze je potrebna zadostna količina kalcija in magnezija, pomembnega za vgrajevanje kalcija v kostno tkivo ter drugih bazičnih mineralov. Tako lahko omenimo, da je pri preučevanju osteoporoze poleg načina življenja kot je premajhna fizična aktivnost in zadosten vpliv sončne svetlobe, ki pogojuje ustrezno nastajanje vitamina D, prehrana eden glavnih dejavnikov pri pojavu osteoporoze.

Vpliv prehrane in porušenega kislinsko-bazičnega ravnotežja na pojav osteoporoze

Vpliv prehrane na ohranitev in obnovo zdravega kostnega tkiva pa je mogoče ugotoviti in potrditi z rezultati številnih raziskav, objavljenih v znanstveni literaturi zadnjih osem let.

Takšne in podobne raziskave so že v šestdesetih letih privedle do hipoteze, da je eden glavnih povzročiteljev osteoporoze visoka obremenitev organizma s kislinami , ki nastajajo med presnovo določenih živil, ki tvorijo kisline [1].

V strokovni literaturi je na voljo več raziskav, ki obravnavajo vpliv različnih diet na pojav osteoporoze. Vpliv vegetarijanske prehrane na gostoto mineralov v kostnem tkivu temelji na pozitivnem učinku bazičnih mineralnih snovi vegetarijanske hrane, ker obstaja ozka odvisnost med večjo vsebnostjo bazičnih mineralnih snovi in gostoto mineralnih snovi v kosteh [2]. Primerjalna študija pri ženskah z vegetarijansko in mešano prehrano je pokazala, da je visok delež živil z bazičnimi minerali povzročil izboljšano presnovo kalcija [3]. Pri skupini žensk z mešano prehrano pa je prišlo kljub enaki količini zaužitega kalcija, ne samo do povečane izgube kislin kot posledica zakisanja, tudi do močno povečanega izločanja kalcija. Tudi pri ženskah v menopavzi se je pokazal pozitiven učinek zaužitih bazičnih živil in povečano gostoto kostnega tkiva [4]. Prav tako je pri starejših ljudeh uživanje bazičnih živil (z višjim deležem magnezija in kalija) imelo učinek na povišano gostoto mineralov v kosteh [5].

Najnovejše raziskave o vplivu prehrane na izgubo mineralnih snovi iz kosti v menopavzi kažejo, da se ob zmanjšanem nastajanju kislin med presnovo pri ženskah v predmenopavzi in med njo močno poveča gostota mineralnih snovi v stegneničnih kosteh [6].

Druga epidemiološka študija kaže pozitivni učinek zaužitega kalcija, sadja in zelenjave na presnovo mineralov v kosteh. Avtorji zaključujejo, da kljub močnega vpliva menopavze in nadomestitvene hormonske terapije na zdravje kosti pri ženskah prehrana bogata s sadjem in zelenjavo lahko močno vpliva proti izgubi mineralnih snovi v obdobju pred in po menopavzi [7].V drugi pomembni raziskavi se je izkazalo, da nizek delež kalija v zaužiti hrani in visoki delež z urinom izločenih kislin povzroča zmanjšanje gostote mineralnih snovi v vratnem delu stegnenice in ledvenih vretencih pri ženskah v obdobju pred menopavzo in po njej [8].

Iz številnih raziskav zadnjih let je razvidno, da je osteoporozo mogoče preprečiti z načinom življenja in prehrambenih navad, ki povzročajo kronično zakisanje in ne samo z dodajanjem kalcija v dnevni prehrani. Dodajanje kalcija pomeni le majhen delež v celotni sliki preprečevanja osteoporoze, ker potrebuje telo za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja še druge minerale kot so magnezij, kalij, natrij v pravem razmerju. Za vgrajevanje kalcija v kostno tkivo pa je nujno potreben magnezij in še vrsta mikromineralov kot so mangan, cink, baker, bor, potrebni tudi pri nastajanju organskih snovi kostnega tkiva kot je kolagen. Potrebe po omenjenih mineralnih snoveh le izjemoma lahko pokrijemo z uživanjem obilne količine zelenjave, sadja in zrn in semen, zaradi intenzivnega načina gojenja sadja in zelenjave. Zato se mora človek posluževati primerno sestavljenih mineralnih mešanic, ki uravnavajo dnevne potrebe tako za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja kot za nadomestitev mineralnih snovi pri obnovi skeleta.

Zaključek

Za preprečevanje osteoporoze je potrebno upoštevati nekaj osnovnih navodil, ki so povezane z načinom našega življenja in prehrambenih navad, ki smo jih opisali v članku o “Kislinsko-bazičnem ravnotežju”, objavljenemu na tej spletni strani.

Poudariti je potrebno, da je velik dejavnik poleg celotne prehrane naše civilizacije, ki vsebuje večji delež do 75-80% beljakovin in ogljikovih hidratov, to je kislih živil, vsebnost fosforja v vseh sokovih, ki povzroča nastajanje fosforne kisline in posledično izgubo kalcija iz telesa.

Prekomerno uživanje kave, alkohola (močne pijače) in kajenje vodi do povečanega izločanja kalcija iz telesa ter izčrpavanja mineralnih bazičnih snovi iz kostnega tkiva. Znano je, da je pri kadilcih vsebnost mineralnih snovi v kosteh manjša za 15-30% pri ženskah in 10-20% pri moških.

Uživanje aluminija v obliki antacidnih zdravil in vodovodne vode za uporabo pri kuhanju povzroča povečano izločanje kalcija z blatom in urinom, preprečuje asimilacijo fluorida in fosforja ter vodi do neravnotežne (premajhne) količine kalcija v telesu.

Uporaba diuretičnih preparatov, ki se v konvencionalni medicini uporabljajo za zdravljenje visokega pritiska, otekanja spodnjih delov okončin, kroničnega obolenja srca povzročajo ne samo izgubo tekočine, temveč tudi kalcija, magnezija in kalija. Pacienti, ki uživajo te vrste diuretikov so veliko bolj nagnjeni različnim vrstam zlomov skeleta. V primerih, kjer je potrebno zdravljenje z diuretiki, je priporočljivo uživanje naravnih rastlinskih preparatov v obliki čajev, izvlečkov ali pripravkov v kapsulah oz. ustreznih homeopatskih pripravkov, ki odgovarjajo sliki obolenja.

Prekomerno uživanje fluora v obliki fluoridov preko fluorirane vode v nekaterih deželah in masovna uporaba zobnih past povzroča nepravilno rast in obnovo kostnega tkiva in zvišuje nagnjenost k zlomom predvsem kolkov za 20-40%. O znanstvenih dokazih škodljivega delovanje fluoridov na delovanje različnih encimskih sistemov, zlasti encimov odgovornih za popravljanje poškodb DNK (dezoksiribonukleinske kisline), to je dednega materiala, ki skrbi za gradnjo in obnovo vsake celice organizma je veliko zbranega v knjigi velikega ameriškega strokovnjaka za fluor in fluoride J.Yiamouyiannis-a (9). Zaradi omenjenih toksičnih učinkov fluoridov se izogibajte vsem zobnim pastam, ki vsebujejo fluor in preverite vsebnost vode na fluor, ker povprečen prebivalec ZDA, kjer je vsa vodovodna voda že več kot 30 let fluorirana uživa prekomerne količine tega minerala. V deželah, kjer voda vsebuje znatne količine fluora priporočajo uporabo vodnih filtrov v kombinaciji z ionizacijo vode, ki omogočajo vodo očistiti tudi od drugih mineralov in strupenih snovi, istočasno pa to vodo zopet z elektrokemično aktivacijo revitalizirajo in energetsko obogatijo.

Uživanje kortikosteroidnih preparatov zlasti sintetičnih kortikosteroidov (prednizon), ki se v konvencionalni medicini uporabljajo za zdravljenje različnih vnetnih procesov, predstavljajo pri dolgotrajnejšem uživanju veliko nevarnost za pojav osteoporoze. Glukokortikoidi kot je kortizon so po kemični zgradbi sorodni hormonu progesteronu, kar pomeni po znanem mehanizmu delovanja kompetitivno zaseda enaka receptorska mesta na nastajajočih kostnih celicah. Progesteron deluje v smislu stimuliranja rasti kostnih celic, medtem ko kortizon deluje v smislu zaviranja rasti kostnih celic. Pri terapiji s kortizonskimi preparati je nujno vsaj uporabljati naravno obliko kortizona, ki se imenuje hidrokortizon, ki nima takega učinka kot sintetična oblika.

Viri

  • 1. Wachman A, Bernstein DS: Diet and Osteoporosis. Lancet 1968; 958-959.
  • 2. Marsh AG, Sanchez, TV, Michelsen O, Chaffee FL, Fagal, SM: Vegetarian lifestyle and bone mineral density. Am J Clin Nutr 1988; 48:837-841.
  • 3. Ball D, Maughan RJ: Blood and urine acid-base status of premenopausal omnivorous and vegetarian women. Br J Nutr 1997; 78:683-693.
  • 4.New SA, Bolton-Smith C, Grubb DA, Reid DM: Nutritional influences on bone mineral density: A cross-sectional study in premenopausal women. Am J Clin Nutr 1997; 65:1831-1839.
  • 5.Tucker KL, Hannan MT, Chen H, Cupples LA, Wilson PW, Kiel DP: Potassium, magnesium, and fruit and vegetable intakes are associated with greater bone mineral density in elderly men and women. Am J Clin Nutr 1999; 69:727-736.
  • 6.New SA, MacDonald HM, Campbell MK, Martin JC, Garton MJ, Robins SP, Reid DM: Lower estimates of net endogenous non-carbonic acid production are positively associated with indexes of bone health in premenopausal and perimenopausal women. Am J Clin Nutr 2004; 79:131-138
  • 7. Macdonald HM, New SA, Golden MH, Campbell MK, Reid DM: Nutritional associations with bone loss during the menopausal transition: evidence of a beneficial effect of calcium, alcohol, and fruit and vegetable nutrients and of a detrimental effect of fatty acids. Am J Clin Nutr 2004; 79:155-165.
  • 8.Farr M, Garvey K, Bold AM, Kendall MJ, Bacon PA: Significance of the hydrogen ion concentration in synovial fluid in rheumatoid arthritis. Clin Exp Rheumatol 1985; 3:99-104.
  • 9.Yiamouyiannis, J.: Früher alt durch Fluoride.waldthausen Verlag, 2863 Ritterhude, 1991, 2.Aufl.

A.Krušič-Kaplja in Krušič L.